Vid in šport

Matic Vogrič, optometrist, B.Sc.

Dandanes se vedno več ljudi ukvarja s športom, razlog pa je velikokrat ta, da se oddaljimo od vsakdanjega hektičnega urnika in neprestanega soo čanja z digitalnimi mediji okoli nas. Med prebiranjem člankov sem opazil ponavljajoče se motive oz. faktorje, ki vplivajo na povečanje funkcionalnosti posameznika v športu.

Dinamična vidna ostrina

Pri igranju športov kot so tenis, squash, nogomet ali hokej je pomembno, da slediš predmetom, ki so pri igri pomembni (npr. žogici ali paku). Ne samo, da se premika igralni predmet, tudi igralec se mora koordinacijsko uskladiti, da sinhrono opravlja gibe in hkrati spremlja igro. Brez dinamične vidne ostrine je posameznik pri takih športih precej prikrajšan.

Koncentracija gledanja

Vsakemu se je že pripetilo, da je zgrešil 100 % priložnost za zadetek, eden izmed razlogov pa je bil tudi ta, da je v ključnih trenutkih potrebna zbranost, distrakcija pa prihaja iz vseh strani v našem polju: gledalci, nasprotniki, osvetljava, veter, bleščanje sonca in drugi faktorji. Vse to je lahko ovira pri ključnih trenutkih srečanja. Koncentracija gledanja je zmožnost izolirati vse prisotne moteče dejavnike in biti skoncentriran izključno na izvedbo in tarčo.

Sledenje oči

Če šport vsebuje veliko gibanja in žogo, so zagotovo prisotni tudi hitri gibi, zato je pomembno da je oseba zmožna objektom, žogi, nasprotnikom in soigralcem slediti brez odvečnega obračanja glave. Sledenje z očmi pomaga vzrževati idealno ravnotežje in omogoča hitre ter spretne reakcije v določenih situacijah.

Koordinacija oči-roke-telo

Kordinacija je pri športu zelo pomembna, saj pomeni, da se roke, noge, telo in nasploh vse mišice telesa odzovejo glede na informacije, ki jih sprejmemo preko vidnih signalov. Predstavlja pomemben element v športu, saj povečuje časovno in telesno usklajenost posameznika.

Vizualni spomin

Pri hitrih akcijah so pomembne malenkosti, saj si mora igralec v izredno kratkem času zapomniti hitro gibanje okolice in kompleksne situacije, nasprotnike in soigralce (npr. hiter protinapad v košarki, rokometu ali hokeju na ledu, ali pa surfer kadar lovi velik val). Športniki, ki imajo dober vizualni spomin, so sposobni v stresnih trenutkih delovati zbrano, iznajdljivo in so ponavadi tisti, za katere pravimo, da so vedno ob pravem času na pravem mesto.

Vizualizacija

Priprave na tekmovanje ali dirko so lahko fizične ali psihične. Smučarji na primer pred tekmo v mislih odpeljejo progo. Vizualizacija je veščina, ki omogoča videnje sebe v najboljši možni izvedbi/predstavi na tekmovanju, med tem ko so oči usmerjene nekam drugam. Znanstveniki so ugotovili, da za vizualizacijo v možganih uporabljamo isti center kot za posameznikovo učinkovitost, zato je lahko zaradi tega uspeh še večji.

Periferni vid

Predvsem organizatorji igre, npr. pri rokometu ali košarki, imajo posebno funkcijo, in sicer da koordinirajo potek igre in pripravljajo teren za zadetek. Učinkovit nadzor nad igro pa se doseže tako, da si sposoben spremljati svoje soigralce in predpostavljati njihovo gibanje. Uspešna uporaba perifernega vida je opazna takrat, ko ima igralec pod kontrolo igro brez obračanja glave. Pri športih, kjer je potrebno spremljati igralca z žogo in njegovega soigralca, je nujno potrebno uporabljati periferni vid.

Vizualna reakcija

Podobno kot koordinacija med roko, telesom in razmišljanjem, je pomemben pravi čas oz. vizualna reakcija v danem trenutku (npr. zadeti nogometno žogo v pravi poziciji in legi, da leti na pravo mesto). Vizualno reakcijo se s treningom lahko izboljša, s tem pa izboljšamo tudi hitrost, s katero možgani interpretirajo in reagirajo na premike ter dejanja nasprotnika.

Globinska percecija vida

Predvsem pri športih z loparji je percepcija globine pomemben faktor uspešnosti, saj omogoča hitro in natančno ocenjevanje razdalij med posameznikom, žogo, robom igrišča, nasprotnikom, soigralcem in drugimi predmeti v okolici (Groot, Ortega & Beltran, 1994). Pri lokostrelstvu ali lovu je najpomembnejša oddaljenosti tarče, pri čimer je osebi s slabo globinsko percepcijo sodelovanje skoraj onemogočeno.

Očesna dominanca

Vsak posamenik ima dominantno oko, ki prenese informacije v vizualni korteks nekaj milisekund hitrje kot drugo oko. Funkcija dominantnega očesa je usmerjanje drugega in nadzorovanje fiksacijske točke gledanja (Kluka, 1991). V študijah je bila zaznana tudi povezava med dominantnim očesom in dominantno roko, predvsem pri golfu. Tisti golfist, ki je imel glavo obrnjeno proti luknji tako, da je hkrati videl žogico in luknjo, je bil bolj uspešen kot ostali (Steinberg, Frehlich & Tennant, 1995).