Daljnovidnost (hiperopija)

Očesne napake

Napake očesa, ki povzročajo tako imenovan "zamegljen vid"

Daljnovidnost (hiperopija)

Daljnovidnost (hiperopija) je napaka, kjer predmete na daleč vidite ostro in čisto, na blizu pa motno in zamegljeno. Napaka nastane zaradi premajhne lomnosti optičnega sistema očesa (roženica in leča) ali pa prekratkega očesnega zrkla, zaradi česar se svetlobni žarki zberejo v točki za mrežnico. V večini primerov daljnovidni ne vidijo ostro ne na blizu in tudi ne na daleč. Drugače je z mladino, kajti ta starostna skupina lahko s pomočjo akomodacije leče uspejo uskladiti svojo očesno napako vendar pri tem zelo obremenjujejo oči, kar pomaga jim omogoča ostro sliko. Daljnovidnost povzroči dodatno naprezanje oči pri bližinskem vidu, kar pogosto vodi do glavobolov, zamegljenega vida in preobremenjenosti oči. Daljnovidnost je prisotna pri veliko ljudeh, a problem z vidom nastane šele takrat ko se oko pri fokusiranju prekomerno utruja in povzroča glavobole in splošno utrujenost.

Kako ukrepati pri daljnovidnosti:

  • Obisk pri okulistu ali optometristu za določitev ustrezne dioptrije
  • Si priskrbeti očala s konveksnimi (plus) stekli, katera povečajo lomnost svetlobe in tako zberejo žarke na mrežnici. Velikokrat je nošnja očal potrebna samo pri delu na blizu (branje, šivanje, kuhanje), če nimate nobenih drugih težav z vidom, na primer z astigmatizmom.
  • Se pozanimati o možnostih za nošenje kontaktnih leč pri vašem optiku
  • Če imate visoko dioptrijo, razgiban življenjski stil ali pa morebitne težave pri delu zaradi dioptrije, se je moč pozanimati z vašim okulistom tudi o možni operaciji
      • PRK ali Fotorefraktivna Keratektomija je postopek, kjer laser odstrani sloj tkiva na roženici, pri čemer se izboljša lomnost žarkov, ki se zbirajo na mrežnici
      • LASIK je poseg, kjer se zareže majhen zavihek na roženici, nato pa se z laserjem odstrani določeno količino tkiva, ki je potreben za preoblikovanje očesa za pridobitev idealnih razmerij. Na koncu je zavihek položen nazaj na prvotno mesto in postopek je zaključen.

Zanimiva dejstva o daljnovidnosti:

  • Vsaka oseba se rodi daljnovidna, a se s časom in rastjo zmanjša in največkrat čisto izgine, le nekaj ljudi pa ostane daljnovidnih celo življenje
  • Leonardo Da vinci je bil prvi človek, ki je uporabil konveksno lečo za branje na bližino
  • Ljudje radi zamenjajo daljnovidnost s starostnim vidom. Po 40. letu starosti, vsak daljnoviden posameznik postane tudi staroviden in zaradi izgube prožnosti očesne leče se potrebuje tudi očala za blizu. Starovidnost najpogosteje razvijemo po 45. letu starosti in nastane kar pri 95% ljudeh, saj je to normalen odziv telesa na starost.

Normalen vid

Daljnoviden vid